Cogito, ergo …

Danes sem v klicnem centru prevzemal klice in sprejemal vaše darove za pomoč prizadetim v torkovih poplavah.

Od pol ene do osme nam je uspelo zbrati nekje 200.000 evrov, s pomočjo celotne akcije Stopimo skupaj, pa smo Slovenci zbrali že skoraj 900.000 evrov. Bravo, čestitam, hvala!

Je bilo pa tole današnje delo v klicnem centru zelo zanimiva in bogata izkušnja. Pokličejo te ljudje, ki so 154-krat zavrteli telefonsko številko, da jim je uspelo dobiti zvezo, a so še vedno vztrajali in si želeli darovati. Telefoni so (tudi) med ponovitvijo koncerta dobesedno pregoreli, Telekomova centrala v največjem navalu klicev le-teh ni znala pravilno razporejati in nam jih razdeljevati. Tako se je zgodilo¹, da si se oglasil, od darovalca vzel ime in priimek, že v naslednjem trenutku pa si se pogovarjal z nekom drugim. Tečno. Ko se je človek toliko potrudil, da te je dobil in ko je že mislil, da bo sedaj v miru pustil podatke, si ga izgubil. Zato je prihajalo do² precej, lahko bi rekli tudi, zanimivih dialogov. Si se z nekom pogovarjal, zapisal ime, naslov, potem pa klicočega zaprosil še: “Pa še kraj in poštno številko bi prosil,” pa se ti oglasi drug glas: “Aja, kr s pošto bomo začel?” - “Oh, oprostite, veste, očitno imamo težave s centralo. Pa vseeno pozdravljeni, za ime in priimek bi vas prosil,” pa se je spet oglasil nek tretji glas … Ali pa si se oglasil in vpadel v pogovor s človekom, s katerim je govoril že kak kolega ob sosednjem telefonu. Tako da bi se na tem mestu želel predvsem opravičiti vsem, ki smo vas izgubili, ali pa da smo izgledali precej izgubljeno, ko smo vas namesto z “dober dan” pozdravili s poštno številko, ali pa da je prišlo do kakšnih drugih težav - predvsem v času ponovitve koncerta. Nismo bili krivi prostovoljci v klicnem centru, res smo imeli težave s centralo in tudi nam je bilo zelo neprijetno.

Ampak kljub vsem težavam in očitno slabi dosegljivosti - še posebej nekje do šeste ure - je bilo zelo zanimivo sprejemati klice. Sprejemati klice ljudi, ki so se nas tri dni trudili dobiti, ampak so bili po treh dneh še vedno prijazni, vljudni, ki so razumeli, da smo imeli veliko dela, ki so po treh dneh čakanja še vedno z veseljem darovali in pomagali soljudem.

Slovenci in Slovenke, res vam hvala za vse vaše darove, prepričan sem, da bodo najbolj prizadetim prišli zelo prav. Zame je ta vaša darežljivost dokaz, da Slovenci le nismo taki egoistični zavistneži, kot pravijo. Mislim, da smo³ s to akcijo dokazali, da smo odprti, pripravljeni pomagati in da razumemo sočlovekovo stisko. Hvala še enkrat!

1. dogajalo [↩]
2. še posebej za klicatelje - mi smo po tretji ponovitvi ugotovili, za kaj se gre [↩]
3. tudi [↩]